100 podjetij z najboljšo boniteto v Sloveniji

06.03.2008

100 podjetij z najboljšo boniteto v Sloveniji

Revija Kapital je v svoji 437. številki marca 2008 objavila  spisek izbranih 100 podjetij z najboljšo boniteto v Sloveniji. V to prestižno listo je uvrščen tudi PRIMAT d.d. Maribor.

 

 

 

 Obrazložitev bonitetnih razredov:

 

RAZRED	POMEN	OBRAZLOŽITEV
A	Odlična	Netvegana
B	Dobra	Sprejemljivo tvegana
C	Povprečna	Tvegana
D	Podpovprečna	Zelo tvegana
d	Podkapitalizirano	Zelo tvegana
E	Pozor	Zelo tvegana
e	Podkapitalizirano	Zelo tvegana

 

 

"Ni umetnost prodati, temveč priti do denarja"
Od vseh oblik menjave blaga za denar je po svetu od nekdaj najbolj razširjena prodaja na odprti račun, ki pa je žal tudi najbolj tvegana. Kitajska modrost uči, če si trgovec želi veliko kupcev, naj prodaja na upanje in čaka, da mu bodo plačali. Podobno pravi rek, ki je zrasel na naših tleh: "Ni umetnost prodati, temveč priti do denarja".
 

Naivnost in zaščita. Samo naivnež ne bo pravočasno poskrbel za zaščito tveganj pri odloženem plačilu. Če poslovnež v poslih tveganja ne poskuša omiliti, se kaj lahko zgodi, da neplačani posli potegnejo v pogubo tudi njega samega. Praksa, stkana v dolgih letih trgovanja, ponuja obilo možnosti: vezani posli, zamudne obresti v primeru zamude plačila, pogodbene kazni, pridržek lastninske pravice, dokler blago ni plačano, menice, samozavarovanje, odkup terjatev in zavarovanje terjatev.
Že več kot stoletje dolgo pa je bonitetna informacija kupca najbolj uporabljen in preizkušen pripomoček pri upravljanju s komercialnimi tveganji. Bonitetna informacija vsebuje izračunano in s strani analitika potrjeno verjetnost, da bo upnik dobil dogovorjeno plačilo od dolžnika.  Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev in upoštevanje v njej opredeljenih ocen in omejitev omogoča, da sklenjenih poslov po nepotrebnem ne izpostavljamo večjemu tveganju. V zadnjem času tako za določanje tveganja v bonitetni oceni družbe ni dovolj zgolj ocena finančnih rezultatov, materialnih in kadrovskih virov družbe, pač pa tudi ocena tveganja panoge, regije in države. Klasična bonitetna poročila se pretežno uporabljajo kot instrument pri prodaji in nakupu blaga in storitev. Zato je tudi metodologija izračuna ocene tveganja, trenda poslovanja, kreditnega priporočila in plačilnega ključa omejena na kratkoročne (do enega leta) kredite.
Če bo bonitetna informacija na mizi pred sklepanjem posla, potem se bodo poslovneži izognili ne tako redkim situacijam, ko se kaj rado na posodo  daje stoje, nazaj pa zahteva kleče.

 

/Povzeto po reviji KAPITAL/